Posledice nespečnosti so mnogotere in vključujejo kronično utrujenost, zmanjšano mentalno in fizično zmogljivost ter povečano tveganje za razvoj zdravstvenih težav, kot so depresija, anksioznost in srčno-žilne bolezni.
Spanje je nujen fiziološki proces, ki ga potrebujemo tako za telesno kot duševno delovanje in zdravje. Že ena slabo prespana noč je dovolj, da smo naslednji dan bolj razdražljivi, tesnobni, depresivni in manj miselno zmogljivi. Težje se npr. skoncentriramo, učimo in odločamo – še posebej pri kompleksnih problemih smo manj uspešni, saj smo pri odločanju impulzivni, težje predvidimo dolgoročne posledice odločitev in zato pogosto izbiramo bolj tvegane odločitve. Že ena noč pomanjkanja spanja pa se pozna tudi v telesnem delovanju – poruši se npr. hormonsko ravnovesje. Po samo 1,5 h ali dveh urah manj od optimalnega spanja bomo naslednji dan imeli bistveno več hormona lakote grelina, v manjši meri pa se bo izločal hormon leptin, ki telesu sporoča, da smo siti. Posledično bomo bolj lačni in jedli več kot ob dobro prespani noči.
Še posebej problematično pa je kronično pomanjkanje kakovostnega spanja. Nezdravljena dolgotrajna nespečnost ima lahko dolgoročne posledice tako v duševnem kot telesnem zdravju. Poveča se tveganje za razvoj depresije, anksioznosti, alkoholizma in odvisnosti od drog, celo za samomor. Študije kažejo tudi na možno tveganje za srčnožilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj za diabetesa. Nespečnost, povezana z nočnim ali izmenskim delom, pa dokazano povečuje tveganje za razvoj nekaterih vrst raka.
Poleg tega je pomanjkanje kvalitnega spanja povezano z manj učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Po slabo prespani noči pride namreč do porasta vnetnih aktivnosti v organizmu, naše telo pa se težje bori proti virusom in smo zaradi tega bolj dovzetni za okužbe. Študije npr. kažejo, da ljudje, ki spijo manj kot 7 ur, kar tri do štirikrat hitreje zbolijo z respiratornimi obolenji, kot so prehlad in gripa, imajo pa tudi več zapletov, kot je pljučnica. Raziskave so že pokazale tudi, da so posamezniki, ki so pred okužbo z virusom SARS-CoV-2 spali manj, imeli hujši potek bolezni COVID-19. Spanje je torej naš močan zaveznik tudi v boju virusnimi obolenji, obenem pa nam povečana količina spanja, če zbolimo, pomaga pri lažjem premagovanju okužbe. Če smo nenaspani tudi cepiva proti virusom, dokazano npr. proti gripi, niso tako učinkovita, kot če spimo dovolj.